Pet zanimivih dejstev
- Že pri petih letih je Zvonko vedel, kaj bo v življenju delal.
- Je potomec znane družine Fazarincev. Stari oče je bil med drugim dolgoletni župan celjske okoliške občine.
- V Ameriko je odšel po doktorat in tam tudi ostal.
- Obžaluje, da Slovenija nima ločene univerze, kjer bi najbolj nadarjeni profesorji učili najbolj nadarjene študente, kot je to na MIT, Harvard, Yale, Cambridge, Stanford in nekaj ostalih univerzah.
- Slovenska vlada mu je leta 1994 podelila naziv ambasador Republike Slovenije v znanosti.

Mladost v Sloveniji in navdušenje nad elektroniko
Zvonko je bil rojen v Medlogu pri Celju. Njegov stric Emil Fidler, vojaški častnik in edini v družini, ki je kdaj potoval v tujino, je veljal za osebo, ki »pozna stvari bolje kot kdorkoli«. Okoli leta 1933 je zbrani družini pripovedoval o neki novi stvari – radijski znanosti, ki bo prevzela svet. Tako se je Zvonko pri petih letih odločil, da se posveti prav temu. V Celju je obiskoval osnovno in srednjo šolo (gimnazijo v času okupacije), maturiral leta 1946 in se vpisal na ljubljansko univerzo. Že kot študent si je ustvaril družino in leta 1953 ob delu diplomiral kot elektroinženir. Zaposlil se je kot razvojni inženir na Inštitutu za Elektroveze v Ljubljani.

Selitev v ZDA in zaposlitev v Hewlett-Packard
Povabljen je bil za predavatelja na Univerzi v Ljubljani, toda pogoj je bil doktorat. Odločil se je za radikalno potezo, odšel v Ameriko in se na predlog Mirjana Grudna, profesorja elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani vpisal na univerzo Stanford. Družina je prišla pozneje za njim in kmalu vzljubila novi dom, sam pa je v štirih letih opravil doktorat in se zaposlil. Začetek je bil težak, saj je družina preživljala finančne stiske. Ko je leta 1965 začel z delom v Hewlett-Packardovem laboratoriju v Palo Altu, je postalo mnogo lažje. Začel je tudi predavati določena področja fizike in elektrotehnike na univerzi Stanford. V HP je od leta 1972 vodil številne raziskovalne projekte z medicinskega, analitskega, komunikacijskega in sistemskega področja ter na skoraj stotih evropskih univerzah predaval o uporabi računalniške tehnologije. Zadnja leta je delal kot znanstveni svetnik podpredsednika za raziskovalno in razvojno dejavnost Hewlett-Packarda. Tudi po upokojitvi se še vedno zanima za poučevanje in objavlja tehnične dokumente o različnih znanstvenih temah.

Mnenje o ZDA
Drugačnost ameriškega sistema življenja in dela Zvonko vidi že pri ameriških otrocih, ki odraščajo s prepričanjem, da so najpametnejši in da jim je uspeh namenjen. Kot takšni nenehno iščejo priložnosti, da bi uresničili svojo usodo. Tisti, ki uspejo, še naprej iščejo priložnosti ter so pripravljeni resno sprejeti in preučiti ponujene ideje. Prepričan je, da se morajo podjetniki, ki želijo vstopiti na ameriški trg, zavedati, da imajo inovativni izdelki, ki niso revolucionarni, manj možnosti, da bodo sprejeti. Internet po njegovem mnenju ponuja dobre priložnosti in odstotek strank, ki ga uporablja, vztrajno narašča.

Ohranjanje stikov s Slovenijo
Zlasti dragoceno pri njegovi uspešni znanstveni karieri je, da je ohranil stike s Slovenijo in strokovno sodeloval z obema slovenskima univerzama. Slovenijo vidi kot državo, ki ima veliko nadarjenih ljudi. Nekateri od njih, ki obiskujejo Silicijevo dolino za obdobja, daljša od enega ali dveh mesecev, so si pridobili nadpovprečno dober ugled na področjih sodobne tehnologije. Meni, da Slovenci potrebujejo več samozavesti in večje zaupanje v svoje sposobnosti.