Pet zanimivih dejstev

• Pri petih letih mu je družinski prijatelj posodil teleskop. Ob prvem pogledu na Luno in Jupitrove lune je bil Andrej očaran in se odločil, da bo postal astronom.
• Zase pravi, da v predavalnici ni preveč strog, morajo pa študentje za visoko oceno garati.
• Je avtor več kot 276 izvirnih znanstvenih člankov in učbenika o prekrivalnih dvojnih zvezdah. Njegovo delo je bilo citirano že več kot 36.000-krat.
• Andrej doma z ženo in otroci govori slovensko. Stik z jezikom ohranja tako, da najemajo  slovenske varuške za varstvo otrok, bere knjige v slovenščini in posluša slovenski radio.
• Enkrat na leto se z družino vrne v Slovenijo, kjer njegove tri hčerke vzporedno s šolanjem v ZDA obiskujejo osnovno šolo, najbolj pa pogreša gore in smučanje.

Študij in raziskovanje

Dr. Andrej Prša predava astrofiziko in planetarne znanosti na Univerzi Villanova. Maturiral je na Gimnaziji Vič, leta 2001 je za svojo diplomo prejel Prešernovo nagrado Fakultete za matematiko in fiziko, štiri leta kasneje pa je doktoriral iz astronomije in astrofizike na Univerzi v Ljubljani s temo prekrivalnih dvojnih zvezd, ki so njegovo osrednje raziskovalno področje. Poleg tega se ukvarja z raziskovanjem ekstrasolarnih planetov, asteroseizmologijo in astrostatistiko ter sodeluje pri mednarodnih raziskavah Kepler/K2, LSST, TESS, SDSS/APOGEE in Gaia. Hkrati je predsednik divizije za Zvezde in zvezdno fiziko Mednarodne astronomske zveze in član mnogih drugih komisij in odborov v omenjeni organizaciji. »Vse otroke, stare štiri ali pet let, zanima nebo. Astronomi niso nikoli prerasli tega obdobja,« šaljivo pove o izbiri svojega poklica.

Mentoriranje

Deluje kot mentor v okviru Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF), organizacije, ki podpira nadarjene študente. Cilj fundacije je okrepiti slovensko izobraževalno dejavnost in združiti slovenske pedagoge po vsem svetu. Zelo pohvalno govori o slovenskih astronomih, ki so po njegovem mnenju v samem svetovnem vrhu, v isti sapi pa dodaja, da je v ZDA finančna podpora za vrhunske raziskave veliko višja kot v Sloveniji.

Dr. Prša vodi raziskovalno skupino, ki jo sestavlja več doktorjev, podiplomskih in dodiplomskih študentov. »Delo s študenti odpira obzorja, ki bi sicer ostala zaprta,« pove in doda, da so največje uspehe dosegli skupaj – čeprav ima naziv vodje skupine, jo razume kot družino. Vsak član skupine namreč enakovredno prispeva k dosežkom.

Selitev v ZDA

V ZDA je prišel leta 2006 na podoktorsko izobraževanje, da bi pridobil mesto na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Na drugo stran Atlantika naj bi se preselil le za leto ali dve, kmalu po prihodu pa se mu je odprlo nešteto možnosti, ki so bile dosegljive le zaposlenim na ameriških univerzah. Tako je po dveh letih, kot pravi, sprejel ponudbo, ki je ni mogel zavrniti.