Pet zanimivih dejstev
-  Jezik, ki ga vidi kot izjemen in kompleksen sistem raziskuje na različne načine: s študijem različnih jezikov, razvijanjem modelov strojnega učenja in z nevrolingvistiko.
-  Delal in objavljal je zvočne sisteme različnih jezikovnih družin, kot so indoevropski, kavkaški in avstronezijski jeziki
-  Napisal je dve diplomski nalogi; eno na oddelku za primerjalno jezikoslovje in drugo na oddelku za slovenistiko.
-  V svojem laboratoriju uči govoriti umetno inteligenco.
-  Kot znanstvenik deluje v okviru projekta CETI, ki se ukvarja z razumevanjem komunikacije kitov glavačev.

Študijska leta v ZDA
Rojen leta 1988 v Kranju je po šolanju v Škofji Loki diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Želja po poglobljenem raziskovanju jezika ga je peljala v ZDA, kjer je doktoriral na Harvardu, služil kot rezidenčni mentor in za poučevanje prejel nagrado Certifikat odličnosti (Certificate of Teaching Excellence, Mind Brain Behavior Graduate Student). Na Univerzi v Washingtonu, kjer je delal kot docent za jezikoslovje, je ustanovil fonološki laboratorij. Nato je začel delati kot docent na Univerzi Kalifornije, Berkeley, kjer poučuje fonologijo in tam tudi ustanovil laboratorij za govor in računalništvo.

Raziskovanje jezika
Ključno vprašanje njegovih raziskav, pri katerem združuje eksperimentalne, statistične in računalniške modele, je, kako ljudje govor pridobijo in kako se lahko to računalniško simulira.  Raziskuje na primer, kako se nevronske mreže učijo in kako kodirajo učne predstavitve. Ker se z jezikoslovnimi tehnologijami nevronska mreža lahko nauči to zaznati, Gašper Beguš poudarja, da so etična merila pri uporabi umetne inteligence zato nadvse pomembna.

Raziskovalni project CETI
Povod za začetek projekta se je zgodil že v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki, odkrili, da kiti pravzaprav pojejo drug drugemu. Posnetki - Pesmi kita grbavca (Songs of the Humpback Whale), so zanetili gibanje imenovano Rešimo kite (Save the Whales), ki je postalo eno najuspešnejših iniciativ za rešitev živalske vrste v zgodovini. Kiti glavači so bili za raziskovanje izbrani, ker imajo večje možgane kot katera koli druga živalska vrsta, z ljudmi pa si delijo vrsto podobnosti. CETI je projekt, s katerim se skuša razvozlati komunikacijo kitov glavačev in z njimi vzpostaviti stik.