Pet zanimivih dejstev
- Slovenijo vidi kot državo za življenje, žal pa ne kot državo za delo. Kot slabo lastnost Slovencev izpostavlja zavist.
- Leta 2013 je prejela nagrado Ambasadorja znanosti s strani Republike Slovenije.
- V ZDA je odšla po znanje, ki ga v Sloveniji ni dobila.
- V znanstveni prilogi New York Timesa so že leta 2003 omenjali njeno ime v povezavi s kloniranji človeka, odtlej se med drugim ukvarja z regenerativno medicino, še zlasti s spodbujanjem ponovne rasti organov in izgubljenih okončin.
- Shranitev matičnih celic iz popkovnične krvi vidi kot eno boljših oblik »zdravstvenega zavarovanja« za zdravje otroka in družine v prihodnosti.

Izjemno študijsko – raziskovalno obdobje v Ameriki
Tanja je diplomirala leta 1985 na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi si je leta 1988 prislužila magistrski naziv na področju razmnoževanja živali in porodništva. Leta 1990 je bila na univerzi Wisconsin sprejeta na doktorski program za endokrinologijo oziroma za razmnoževanje in ga leta 1996 uspešno zaključila na temo oogeneze in zgodnjega razvoja zarodka pri sesalcih. Nato se je pridružila raziskovalnemu timu na Regionalnem raziskovalnem centru za primate (Portland, OR), katere vodja je bil dr. Gerald Schatten in svoje raziskovanje posvetila predvsem embriologiji na primatih. Leta 2000 se je zaposlila kot raziskovalka pri podjetju Advanced Cell Technology, Inc. (Worcester, MA), ki se ukvarja predvsem z biotehnologijo; in sicer z razvojem terapevtskih celic iz izvornih celic človeških zarodkov. 

Ustanovitev lastnega podjetja in delo profesorice v ZDA in Sloveniji
Leta 2002 je ustanovila svoje podjetje CellThera, Inc. z namenom, da bi razvijali celične terapije, ki niso bazirane na embrionalnih celicah. Svoje podjetje je leta 2006 preselila v Worcester Polytechnic Institute, saj je tam dobila mesto raziskovalnega pridruženega profesorja. Od leta 2012 je na WPI izredna profesorica za biologijo, biotehnologijo in biomedicinsko tehniko. Prav tako je bila od leta 2011 izredna profesorica na Univerzi v Novi Gorici, in od leta 2013 vodi Center za biomedicinske znanosti in inženiring v Vipavi, s ciljem doseči večjo kakovost procesa staranja.

Objavljanje znanstvenih člankov in nagrada
Objavila je veliko raziskovalnih člankov na področju embriologije sesalcev, celične biologije in tkivnega inženirstva. Je tudi urednica pri reviji Cloning and Stem Cells, članica uredniškega odbora v nekaj znanstvenih revijah in članica odbora pri Rosalind Franklin  Society ter pri American-Slovene Education Foundation. Leta 2013 je prejela nagrado Ambasadorja znanosti s strani Republike Slovenije. 

Razlike med delom v ZDA in v Sloveniji
Meni, da je v ZDA mogoče doseči vse. Ameriko vidi kot državo, ki dopušča veliko prostora – čemur sama pravi »igrišče za um oziroma razmišljanje«, a so potrebni odločnost, zanesljivost, pravočasnost in trdo delo.  Njen nasvet pri vstopu na ameriški trg je, da ne glede na to, kaj kdo prodaja, mora narediti izdelek ali storitev še bolje, ceneje in hitreje kot konkurenca. V Slovenijo verjame, ker je to še vedno njen dom in z vsakim letom proti ZDA, bolj in bolj ceni njeno lepoto. Vidi jo kot državo za življenje, žal pa ne kot državo za delo. V njej vidi velik potencial ne samo zaradi njene naravne lepote, okusne hrane, vina, zgodovine in kulture, ampak tudi zaradi socialnih in ekonomskih kazalnikov. Za Slovence smatra, da so lahko delovni, a ne stremijo k skupnim ciljem. Kratkoviden pogled na uspeh je definiran s posameznikovim bogastvom in ne z družbenimi izboljšavami. Tak kulturni pogled Slovencev pa bo po njenem mnenju zelo težko spremeniti.