Pet zanimivih dejstev
- Goranov vzdevek je “The Dragon” (zmaj), zanimivost, da gre za simbol Ljubljane.
- Idol iz otroštva Steve Nash je kasneje postal njegov soigralec.
- Ljubezen do žoge je od nekdaj v družini, mama je igrala košarko pri Iliriji, oče je bil amaterski nogometaš.
- 2015 izšla njegova biografija z naslovom "Dajte Gogiju žogo!" avtorja Tadeja Goloba.
- Od julija 2022 je član NBA moštva Chigago Bulls.

Navdušenec nad športom že od ranega otroštva
Goran Dragić se je rodil 6. maja 1986 v Ljubljani. Sprva je treniral nogomet, a se mu je moral zaradi poškodbe odpovedati. Izbral je košarko. S tri leta mlajšim bratom Zoranom, ki trenutno igra za moštvo Cedevita v Sloveniji, sta bila soigralca pri Phoenix Suns in Miami Heat. Preden mu je leta 2008 uspel veliki preboj med svetovno NBA elito, se je s košarko profesionalno ukvarjal v Sloveniji in Španiji. Odtod tudi med tujimi jeziki razen angleščine, tekoče obvlada španski jezik. Ima dva otroka, devetletnega sina Matea in sedemletno hčerko Victorio.

Igranje košarke v Ameriki – Goranova uresničitev sanj
Ko je še zelo mlad izvedel, da bo lahko šel v Ameriko in tam igral košarko, so se Goranu uresničile sanje. Zavedal se je, da pot ne bo lahka, a je zaupal vase in verjel, da mu bo s trudom uspelo. Pri tem je veliko podporo čutil v zaupanju in ljubezni ljudi, ki so mu najbližji.

Vzpon kariere
Goran Dragić s svojimi 191 cm višine igra na poziciji branilca, predvsem pa organizatorja napada. Svojo pot poklicnega košarkarja je pričel pri starosti 17 let pri klubu Ilirija Ljubljana, naslednji dve leti pa pri KD Slovan, kjer je opozoril nase tudi izven meja Slovenije. Leta 2008 je za klub Phoenix Suns redno nastopal v ligi NBA in krajši čas igral tudi za Houston Rocketse. Leta 2015 je prestopil v klub Miami Heat, kjer je bil eden ključnih igralcev. Nekaj časa je igral za Toronto, a se sodelovanje ni obneslo. Od leta 2022 igra za Brooklyn Nets lige NBA.

Največji pomen za uspeh Goran pripisuje dobrim mentorjem in trenerjem
Večino svojega časa je preživel na igriščih, z mentorji in trenerji, z njimi odraščal in se mnogokrat videl v njihovih čevljih. Sanjaril je, da bo lahko nekega dne trener tudi sam. Tako njim, kot igralcem reprezentance pred njimi, pripisuje zasluge za vzpostavitev odličnih pogojev in dviga ugleda za slovensko košarko. Goran posebej izpostavlja trenerja Igorja Kokoškova. Po njegovem mnenju gre za prvega trenerja, ki je znal iz fantov izvleči najboljše in doseči njihovo povezanost. Evropsko prvenstvo leta 2017 opisuje kot zelo stresno, vendar so za to živeli in ga srčno veseli, da se je v tej zgodbi znašla cela Slovenija.

Najraje se vrača tja, kjer se dobro počuti  - domov, v Slovenijo
Velik del njegovega življenja predstavljajo nenehna potovanja. Zato se zelo rad vrača domov, v Slovenijo, kjer se, kot pravi, "odklopi." Verjame, da se bo po končani karieri vrnil v Slovenijo in takrat nadoknadil vse, za kar doslej ni bilo časa. Oče mu je vedno rekel: "Sine, bodi tisto kar si, tako, kot smo te vzgajali. "

Prenašanje znanja na mlajše generacije
Ko je bil Goran mlajši, si je vedno želel, da bi lahko obiskal kakšen kamp, kjer bi spoznal vrstnike, s katerimi bi skupaj igrali košarko, vendar to ni bilo mogoče. Da bi otrokom, ki imajo radi košarko pričaral nasmeh na obraz, tako že vrsto let z odlično ekipo organizira tovrstne kampe.

Dragić in Dončić leta 2022 spet združila moči
Goran Dragić se je po osvojenem zlatu na evropskem prvenstvu leta 2017, slovenskim soigralcem prvič pridružil na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2023 in rekel: "V čast mi je, da lahko zaključim reprezentančno kariero ob boku z Luko", saj je napovedal, da gre za njegovi poslovilni tekmi.

Več informacij v spodnjem prispevku