Spoznajte naše ambasadorje!

Spoznajte zgodbe naših »ambasadorjev prijateljstva« v ZDA ter njihovo zaupanje v Slovenijo. Želimo izpostaviti in povezati izjemne posameznike, ki so zaradi svojih dosežkov in pozitivnega odnosa do Slovenije naši veliki prijatelji.

Palo Alto - California, CA

Zvonko Fazarinc

Profesor na Univerzi Stanford, Ambasador slovenske znanosti, znanstveni svetnik podpredsednika za R&D HP

Moj stric je bil vojaški častnik in edini v družini, ki je kdaj potoval v tujino. Vedno je veljal za osebo, ki »pozna stvari bolje, kot kdorkoli«. Okoli leta 1933 je zbrani družini pripovedoval o neki novi stvari - radijski znanosti, ki bo prevzela svet in kdorkoli se bo nanjo spoznal, bo imel dobro prihodnost. Tako sem se pri petih letih odločil, da se posvetim prav temu. Končal sem 9 semestrov elektrotehnike na ljubljanski univerzi in med letoma 1950 in 1960 delal na mikrovalovnih sprejemnikih na Inštitutu za Elektroveze v Ljubljani. Povabljen sem bil k poučevanju na Univerzi v Ljubljani, zato mi je profesor Gruden predlagal doktorat na eni izmed svetovno znanih univerz. Prijavil sem se na univerzo Stanford v Kaliforniji, bil sprejet na oddelek za podiplomski študij elektrotehnike in dobil delo raziskovalnega asistenta za delo na sprejemniku načrtovanega radijskega teleskopa. Upal sem, da bom doktorat končal v enem letu, vendar sem kmalu spoznal, da bo trajalo vsaj štiri leta, da zaključim raziskovalno nalogo, ki mi je bila dodeljena. Tako je v Kalifornijo prišla tudi moja družina in v štirih letih smo nekako vzljubili to novo deželo. Ker nisem imel doma nobenih obveznosti, sem se odločil pridružiti podjetju Hewlett Packard v Palo Altu kot inženir za raziskave in razvoj. Po postopnem napredovanju skozi projektno vodenje, vodenje oddelka ter direktorovanju laboratorija, sem se upokojil. Kasneje sem bil poklican nazaj na funkcijo višjega znanstvenega svetovalca podpredsedniku za raziskave in razvoj v istem podjetju. V zadnjih 20 letih službovanja v podjetju Hewlett-Packard sem bil pogosto vabljen kot predavatelj na elektrotehnični oddelek univerze Stanford, kjer mi je bil dodeljen naziv svetovalnega profesorja na oddelku za elektrotehniko.

V času moje zaposlitve pri HP-ju sem bil povabljen k sodelovanju pri izvajanju »Strategije evropske prisotnosti« zato sem skoraj tri leta živel v Ženevi (Švica). Od tam sem obiskal več kot 70 evropskih univerz in predaval na temo uporabe računalnikov pri pouku naravoslovja, ki sem jo razvil za svoja predavanja na Stanfordu. Tudi po upokojitvi se še vedno zanimam za poučevanje in objavljam tehnične dokumente o različnih znanstvenih temah, z namenom odgovoriti na vprašanja »zakaj«.

Na mojo življensko in poslovno pot v ZDA so najbolj vplivale naslednje osebe in dogodki: moj stric Emil Fidler, ki me je navdušil za radijski inženiring, ko sem bil star 5 let; Mirjan Gruden, profesor elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani, Dr. Bernard Oliver, podpredsednik raziskav in razvoja pri podjetju Hewlett-Packard. Poleg njih, ki so bili zame zelo pomembni pa še odločitev za doktorat na univerzi Stanford in poučevanje na tej univerzi.

Moj pogled na drugačnost ameriškega sistema življenja in dela - Ameriški otroci odraščajo s prepričanjem, da so najpametnejši in da jim je uspeh namenjen. Kot takšni nenehno iščejo priložnosti, da bi uresničili svojo usodo. Tisti, ki uspejo, še naprej iščejo priložnosti in so pripravljeni resno sprejeti in preučiti ponujene ideje. Veliko pametnih ljudi iz drugih držav, zato v ZDA naleti na boljši sprejem svojih idej. Sicer pa ne vidim drugega dobrega razloga, zakaj bi bili Američani bolj uspešni od ostalega sveta. 

Zakaj verjamem v Slovenijo?

Nobenega dvoma ni, da ima Slovenija vsaj povprečno veliko, če ne še več, nadarjenih ljudi. Nekateri od njih, ki obiskujejo Silicijevo dolino za obdobja daljša od enega ali dveh mesecev, so si pridobili nadpovprečno dober ugled na področjih sodobne tehnologije. Obžalujem, da Slovenija nima ločene univerze, kjer bi najbolj nadarjeni profesorji učili najbolj nadarjene študente. To na primer počnejo MIT, Harvard, Yale, Cambridge, Stanford in nekaj ostalih univerz. Na teh univerzah se izobražuje le okoli 10.000 študentov. Devetdeset odstotkov vseh ostalih univerz v ZDA pa je pod kakovostjo slovenskih univerz. Slovenci potrebujejo več samozavesti in večjo vero v svoje sposobnosti.

Palo Alto

Palo Alto
Palo Alto

Palo Alto (v španščini "visoko drevo") je čartersko mesto v Kaliforniji, v področju zaliva San Francisco. Po popisu iz leta 2010 bilo v mestu 64,403 prebivalcev.
Po smrti svojega sina je Leland Stanford starejši ustanovil Univerzo Stanford, okrog katere je nastalo mesto Palo Alto. Mesto vključuje dele Univerze Stanford in je sedež številnih visoko tehnoloških podjetij, vključno s Hewlett-Packard (HP), VMware, Tesla Motors, PARC, Ning, IDEO, Skype in Palantir Technologies. Prav tako je služilo kot inkubator za več drugih visoko tehnoloških podjetij kot so Google, Facebook, Logitech, Intuitu, Pinterest in PayPal.

Palo Alto predstavlja osrednjo gospodarsko točko Silicijeve doline z več kot 7.000 podjetij, ki zaposlujejo več kot 98.000 ljudi. Je eno izmed najdražjih mest v ZDA, njegovi prebivalci pa sodijo med najbolj izobražene v državi.

Več o mestu Palo Alto