Spoznajte naše ambasadorje!

Spoznajte zgodbe naših »ambasadorjev prijateljstva« v ZDA ter njihovo zaupanje v Slovenijo. Želimo izpostaviti in povezati izjemne posameznike, ki so zaradi svojih dosežkov in pozitivnega odnosa do Slovenije naši veliki prijatelji.

Knoxville - Tennessee, TN

Lydia Mihelic Pulsipher

Profesorica geografije, častna konzulka RS v zvezni državi Tennessee raziskovalka Karibov

Moj oče, slovenski priseljenec in profesor, me je s sabo pogosto jemal po svojih popotovanjih po srednjem Zahodu ZDA, kjer je spoznaval življenje manjših skupnosti. Vedno je govoril o najrazličnejših stvareh, kot na primer o zemlji, po kateri sva hodila, o tem kaj vse ljudje delajo na njej in zakaj reka Mississippi poplavlja. V najinih pogovorih je vedno znova poudarjal, da kot dekle nisem omejena pri svojih odločitvah o svojem življenju in da si moram ustvariti svojo kariero in ne biti zgolj gospodinja. Seveda pa se moram vseeno naučiti kuhati in šivati, saj mi bo to vedno prav prišlo. Spodbujal me je h kritičnemu razmišljanju in vedno razumel, če se nisem strinjala z njegovim mnenjem. 
Vedela sem, da želim biti profesorica, vendar se mi je izbira področja stroke izmikala vse do zadnjega letnika fakultete, ko sem se odločila za geografijo. Takrat sem spoznala, da je bil moj oče zaradi svojega celostnega pristopa k znanju ter njegovega interesa na področju znanosti, zgodovine, antropologije in filozofije pravzaprav na nek način geograf. 
Od fakultete Macalester, ki sem jo obiskovala, sem prejela štipendijo za podiplomski študij, kjer sem svoje znanje o geografiji nadgradila s študijem o afriških Karibih. Kmalu sem se poročila s kolegom s fakultete (ekonomistom) in se preselila v Teksas, kjer sem spoznala veliko profesorjev geografije. Sčasoma smo se preselili v Illinois, kjer sem ob vzgajanju dveh sinov pridobila doktorat iz geografije. Leta 1973 sem pričela s terenskim delom na Karibih, kjer sta me vsako poletje spremljala tudi sinova. Štirideset let kasneje sem še vedno vključena v raziskave na Karibih. Vedno pa me je, ravno zaradi očeta, zanimala tudi srednja Evropa, še posebej Slovenija. Tako na Karibih kot tudi v Sloveniji me še posebej zanimajo vsakdanje življenje ljudi, njihov odnos do zemlje in njihova materialna kultura. 
Zdaj skupaj z možem in sinom (ki sta soavtorja) pišem učbenike za geografijo za univerzitetno raven. Zelo rada pišem in obožujem svoje delo.

V ZDA smo vsi naučeni, da je priložnosti ogromno in da je od nas posameznikov odvisno kako dobro jih bomo izkoristili. To je seveda do neke mere mit, saj dejansko nima vsakdo enakega dostopa do priložnosti. Vendar je to koristen in optimističen mit, ki spodbuja ameriški podjetniški duh. Sama sem vedno bila podjetniški akademik; zbirala sem sredstva za raziskave na terenu, iskala uporabne kolege za delo, iskala zanimive priložnosti ter jih izkoristila. In takšna kariera je bila zame izjemno nagrajujoča. Vedno znova ugotavljam, da moji slovenski prijatelji in sorodniki nimajo tega optimističnega pogleda na svet, ki ga mi je privzgojil oče. Kako je moj oče dobil tako pozitiven pogled na svet? V ZDA je prišel kot najstnik in je najbrž zaznal  drugačen pristop Američanov, videl koristi le-tega in ga prevzel. Bog naj ga blagoslovi! 
Vse splošne trditve o trgu ZDA je treba vzeti v zakup, še posebno negativne. Dobro opazujte in si zapisujte. Zapisovanje posameznikovih opažanj je izjemno koristno pri razumevanju stvari kot celote. Ne bodite sumničavi in preveč pazljivi. Bodite previdni, vendar ne negativni. Bodite skrbni do denarja in ne najemajte kredita po nepotrebnem. Ne bodite snobovski in ne ciljajte vedno le na velike stranke in veliko denarja, bodite nasprotje Donalda Trumpa. Bodite pozorni in se naučite sodelovanja z ljudmi iz različnih kultur, cenite raznolikost na vseh področjih poslovanja. Kapitalizem se lahko izvaja vzporedno s humanizmom, s skrbnostjo za vaše kolege in predvsem za vaše zaposlene.


Kako vidite Slovenijo?

Slovenci so pametni, modno osveščeni, ustvarjalni, umetniški, pošteni in dobrodelni. Vendar pa potrebujejo več izkušenj izven Slovenije, da bi lahko cenili vrednost raznolikosti v družbi. Slovenci imajo velik potencial, da bi bili kljub majhnosti države in njenega pomanjkanja raznolikosti svetovni voditelji, saj imajo dragocen človeški kapital (izobrazbo, spretnosti, delovno etiko) in močne kulturne vrednote. Moja želja za slovenske mlade je, da se izobražujejo široko, pogosto potujejo in nenehno iščejo optimistična stališča z namenom, da na Zemlji ustvarijo in pustijo pozitivni vpliv.

Knoxville

Knoxville
Knoxville

Knoxville je mesto v ameriški zvezni državi Tennessee in sedež okrožja Knox. Leta 2013 je imelo mesto populacijo ocenjeno na 183.270, kar ga uvršča na tretje mesto po velikosti v zvezni državi. Knoxville je bil prva prestolnica Tennesseeja. Mesto se je na začetku 19. stoletja borilo z geografsko izolacijo, nato pa je prihod železnice leta 1855 pripeljal do gospodarskega razcveta. Po državljanski vojni je Knoxville hitro rastel kot veliki trgovinski in proizvodni center.

Knoxville je dom vodilnega kampusa Univerze v Tennesseeju, katerega športna ekipa, ki se imenuje "Prostovoljci" ali "Vols", je zelo priljubljena v celotni okolici. V Knoxvillu je prav tako tudi sedež Tennessee Valley Authority, kakor tudi vrhovnega sodišča Tennessee za vzhodni Tennessee. Prav tako je tam sedež več nacionalnih in regionalnih podjetij. Kot eno največjih mest v apalaški regiji se je Knoxville v zadnjih letih situiral kot pomemben repozitorij apalaške kulture in je hkrati eden od prehodov v nacionalni park Great Smoky Mountains.

Več o mestu Knoxville